Športniki so pogosto videni kot vrhunski primeri fizične in psihične zmogljivosti. Javnost občuduje njihovo predanost, osredotočenost in uspehe, vendar le redki vidijo tisto, kar se dogaja v ozadju – nenehne bolečine, izčrpanost, mentalne stiske in notranji boj, ki ga mnogi športniki bijejo sami s sabo. Kot nekdanji profesionalni kolesar sem bil dolgo prepričan, da je več treninga, več napora in večja trma edini ključ do uspeha. A kmalu sem spoznal, da me je ta miselnost pripeljala do fizične izčrpanosti, psihičnih težav, izgorevanja in motnje hranjenja.
Iz lastnih izkušenj in dela s športniki sem spoznal, da je ključ do dolgoročnega uspeha v športu ravno nasproten od tega, kar sem verjel prej. Uspeh ne pride s tem, da telo in um vsakič pritisnemo do skrajnih meja, ampak z učenjem, kako bolje razumeti svoje telo, ga sprostiti in učinkovito uporabljati ter z njim sodelovati. Moj način dela temelji na tem, da športnike naučim, kako lahko izboljšajo svoje zmogljivosti, zmanjšajo bolečine in se izognejo poškodbam, izgorelosti in prehranskim izzivom z bolj zavestnim in usklajenim pristopom k treningu, gibanju, dihanju, regeneraciji in prehrani. Da se razumemo, brez potiskanja do skrajnih meja, bo športnik težko dosegel polni potencial, problem nastane, ko potiskanje do skrajnih meja postane kronično, pri nekaterih vsakodnevna praksa.
Fizična izčrpanost in kronične bolečine: Kako telo začne odpovedovati
Kot športniki se pogosto soočamo z nenehnimi pritiski. Trenerji, sponzorji, javnost in predvsem mi sami pričakujemo vedno boljše rezultate. Da bi dosegli te cilje, se pogosto zatečemo k več treninga, večji intenzivnosti in trmi. Mislimo, da je bolečina del procesa in da jo moramo preprosto sprejeti. “Treniraj bolj trdo in premagal boš vse ovire,” je miselnost, ki nas vodi. A resnica je drugačna.
Sčasoma se začnejo pojavljati kronične bolečine, ki jih na začetku morda ignoriramo. Zakrčenost v mišicah, napetost v sklepih, bolečine v hrbtu ali vratu – vse to jemljemo kot del športa. Vendar te bolečine niso zgolj posledica napora, temveč znak, da telo ni več sposobno učinkovito delovati. Ko mišice postanejo kronično zakrčene, gibanje postane okorno, neučinkovito, in vsaka dodatna obremenitev prinaša večje tveganje za poškodbe.
Eden glavnih razlogov za to je stanje, imenovano senzorno-motorna amnezija. To je proces, pri katerem zaradi ponavljajočih se gibov, poškodb ali preobremenitev (fizičnih ali čustvenih) telo “pozabi”, kako pravilno uporabljati določene mišice. Mišice postanejo zakrčene, in čeprav se tega morda ne zavedamo, to vpliva na celotno gibanje in posledično mišljenje športnika. Namesto da bi se gibali lahkotno in sproščeno, so naša telesa in um nenehno v stanju napetosti in praipravljenosti.
Ko delam s športniki, jim pomagam prepoznati te zakrčenosti in jih postopoma sprostiti. Naučijo se, kako ponovno pridobiti nadzor nad mišicami, izboljšati svojo gibljivost in zmanjšati bolečine. Ko športnik enkrat začne razumeti, kako napetosti vplivajo na njegovo gibanje, lahko začne spreminjati svoje gibalne vzorce in s tem izboljša svojo učinkovitost. Gibanje postane lahkotnejše, manj boleče in bolj usklajeno.
"Nisem se zavedal, kako zakrčene so bile moje mišice, dokler nisem začel delati z Janijem. Ko sem začel sproščati te napetosti, se je moje gibanje popolnoma spremenilo. Bolečine, ki sem jih čutil leta, so izginile, in zdaj lahko treniram brez strahu pred poškodbami," -Matej*, kolesar.
Dihanje: Nevidni dejavnik vzdržljivosti in regeneracije
Dihanje je nekaj, kar večina od nas jemlje kot samoumevno. Športniki, ki se soočajo z napornimi treningi in tekmovanji, pogosto dihajo plitko in skozi usta, zlasti med intenzivnimi napori. To pa vodi v hitrejše izčrpavanje in slabšo regeneracijo.
Neučinkovito dihanje zmanjša dovod kisika v mišice in vpliva na vzdržljivost, moč, regeneracijo in počutje.
Ko sem začel preučevati svoje dihanje in način, kako vpliva na moje telo, sem ugotovil, da je dihanje ključno za optimalno delovanje. Dihanje skozi nos in pravilna uporaba prepone omogočata boljši pretok kisika skozi telo, kar poveča vzdržljivost in zmanjša utrujenost. Športniki, ki se naučijo pravilno dihati, lahko izboljšajo svojo zmogljivost z manj napora in hkrati poskrbijo za boljšo regeneracijo.
Dihanje je tesno povezano tudi z našim živčnim sistemom. Ko dihamo plitko in skozi usta, je naše telo nenehno v stanju pripravljenosti, kar povečuje napetost in stres. Ko pa se naučimo dihati globlje in umirjeno, telo preide v stanje sproščenosti, kar omogoča boljšo regeneracijo in zmanjšanje stresa.
"Sprememba v načinu dihanja mi je povsem spremenila treninge in počutje. Prej sem bila nenehno utrujena in izčrpana, zdaj pa imam več energije in se hitreje regeneriram. Dihanje je postalo moj skriti zaveznik," - Anja, triatlonka*.
Spanje in regeneracija: Pogosto spregledan, a ključen element
Ko govorimo o napredku v športu, pogosto pozabimo na pomen regeneracije. Spanje je čas, ko se telo obnavlja, vendar če ne omogočimo telesu, da se sprosti, ta proces ne poteka učinkovito. Veliko športnikov trpi za težavami s spanjem, saj je njihovo telo nenehno v stanju napetosti. To vodi do počasnejšega okrevanja, večje utrujenosti in večje verjetnosti za poškodbe.
Moj način dela športnikom pomaga sprostiti napetosti v telesu, izboljšati kakovost spanca in poskrbeti, da se po napornih treningih resnično regenerirajo. Naučijo se, kako zmanjšati kronično napetost mišic in kako uravnotežiti simpatični in parasimpatični živčni sistem, kar omogoča boljšo sprostitev in globlji spanec.
Ko telo ni več v kroničnem stanju napetosti, se lahko bolj učinkovito sprosti in regenerira. To vodi do dolgoročnega napredka brez poškodb in izčrpanosti.
"Šele ko sem se naučil sprostiti in dejansko spočiti svoje telo, sem opazil, kako pomembna je regeneracija. Zdaj spim bolje, moje telo se hitreje obnavlja in počutim se močnejšega na treningih," - Luka, atlet*.
Prehrana: Izziv med disciplino in perfekcionizmom
Prehrana je eden izmed najpomembnejših gradnikov uspeha v športu. Tako kot pri treningu, tudi pri prehrani športniki pogosto verjamejo, da strožji režimi in večja disciplina prinašajo boljše rezultate. Prav je, da se športniki zavedajo pomena prehrane in skrbno načrtujejo svoje obroke, saj je pravilna prehrana ključna za optimalno delovanje telesa, regeneracijo in dolgoročno zdravje. Disciplina pri prehrani je pomembna, saj omogoča telesu, da dobi vsa potrebna hranila za premagovanje naporov.
Vendar pa je tanka meja med zdravo disciplino in kronično obsesijo s perfekcionizmom, ki lahko vodi do katastrofalnih posledic. Veliko športnikov je ujetih v past prepričanja, da bo že najmanjši odklon od načrta – kos torte, manjši obrok ali nepričakovani prigrizek – uničil ves njihov trud in napredek. Tak način razmišljanja vodi v strah pred hrano in občutek krivde ob vsakem, tudi najmanjšem odstopanju.
Perfekcionizem in njegove posledice
Perfekcionistično razmišljanje o prehrani pogosto vodi do kompulzivnega vedenja in prehranskih motenj, kot sta ortoreksija (obsesija z zdravo prehrano) ali celo bulimija in anoreksija. Športnik, ki verjame, da mora vsak grižljaj biti popoln, začne izgubljati stik z resničnimi potrebami svojega telesa. Namesto da bi hrano dojemal kot vir energije in hranil, jo vidi kot sovražnika, ki lahko uniči njegovo kariero.
Ta obsesija lahko povzroči resne fizične in psihične posledice:
Fizična izčrpanost in izguba energije: Če športnik ne dobi dovolj kalorij ali potrebnih hranil, začne telo izgubljati mišično maso, energijo in sposobnost regeneracije. Namesto napredka pride do stagnacije ali celo nazadovanja.
Povečano tveganje za poškodbe: Ko telo ne dobi dovolj hranil, se kosti in mišice slabše obnavljajo, kar poveča tveganje za poškodbe.
Mentalni stres in anksioznost: Stalna skrb in nadzor nad prehrano lahko povzročita kronični stres in anksioznost, kar negativno vpliva na športnikovo psihično stanje in zmogljivosti.
Izguba užitka v hrani: Hrana, ki bi morala biti vir užitka in regeneracije, postane vir stresa in krivde. Športniki se začnejo izogibati družabnim dogodkom, kjer je prisotna hrana, kar vodi v izolacijo in psihične stiske.
"Prišel sem do točke, ko sem bil prepričan, da mora biti vsak obrok popoln, in vsakič, ko sem se pregrešil, sem se počutil krivega. Z Janijevo pomočjo sem se naučil, da moram poslušati svoje telo in razumeti, da je vse v ravnovesju. Zdaj uživam v hrani brez strahu in pritiskov," - Mark, triatlonec*.
Disciplina, ne popolnost
Športnike učim, da je disciplina pri prehrani ključna, vendar mora biti prilagodljiva in usmerjena v poslušanje telesa, ne v obsedenost s popolnostjo. Pomembno je, da se športniki naučijo, kako njihovo telo reagira na različna hranila, in da razumejo, da je občasna pregreha neškodljiva – pravzaprav lahko pomaga zmanjšati psihični pritisk in izboljšati dolgoročno vzdržnost.
Ravnovesje je ključno. Telo potrebuje energijo, vitamine, minerale in makrohranila, vendar se mora športnik zavedati, da ni nobena hrana sama po sebi "slaba". Ko športnik razume, da je hrana gorivo in ne sovražnik, se lahko osvobodi strahu in tesnobe, ki spremljata prekomerno kontrolo prehrane. To mu omogoča, da se osredotoči na resnični napredek in užitek v športu, ne pa na obsesivno skrb za vsak grižljaj.
"Prej sem se bala vsake pregrehe, zdaj pa sem se naučila, da je pomembno predvsem to, da poslušam svoje telo. Ko se učim ravnovesja, napredovanje pride naravno," - Anja*, triatlonka.
Kako doseči ravnovesje
Športnike učim, da se namesto na obsesivno štetje kalorij ali izogibanje določeni hrani osredotočijo na raznolikost in kakovost obrokov. Pomembno je, da telo redno dobi vsa potrebna hranila, hkrati pa se je treba zavedati, da je uravnotežena prehrana prilagodljiva in ne stroga. Občasna pregreha, kot je kos torte po napornem treningu ali večerja s prijatelji, ne bo uničila napredka – lahko pa športniku pomaga, da ostane mentalno sproščen in motiviran.
Zavestno prehranjevanje je ključ do tega ravnovesja. Športniki se morajo naučiti prepoznati, kdaj so resnično lačni in kdaj so siti, ter prisluhniti potrebam svojega telesa. Namesto da bi sledili strogim prehranskim načrtom, ki jih pogosto vodi strah pred neuspehom, se lahko naučijo uživati v hrani in jo uporabljati kot orodje za fizično in mentalno moč. Prehranjevanje med gledanjem v ekran telefona ali televizije odpade.
Psihični pritisk in čustvena stabilnost: Notranji boj športnika
Fizične težave so le ena plat zgodbe. Vrhunski športniki se soočajo tudi z ogromnimi psihičnimi pritiski. Pričakovanja trenerjev, sponzorjev, javnosti in predvsem lastna pričakovanja lahko vodijo do izgorelosti, anksioznosti in depresije. Vrhunski šport zahteva ne le fizično moč, temveč tudi mentalno trdnost in čustveno stabilnost.
Športniki pogosto uporabljajo šport kot način za spopadanje s svojimi notranjimi boji. Namesto da bi se soočili s svojimi čustvi, jih potisnejo v ozadje, potlačijo, kar pa dolgoročno vodi do še večjih težav. Mentalni pritisk in čustvena nestabilnost lahko močno vplivata na fizično zmogljivost in povečata tveganje za poškodbe.
Moj način dela športnikom pomaga ozavestiti povezavo med telesom in umom. Naučijo se prepoznati, kako njihova čustva vplivajo na fizično stanje in obratno. S tem se izboljša njihova sposobnost za obvladovanje stresa, kar vodi do boljših športnih rezultatov in bolj uravnoteženega življenja.
"Ko sem začel razumeti, kako so moja čustva povezana z mojim fizičnim stanjem, sem postal bolj miren in osredotočen. Naučil sem se bolje upravljati s stresom in to mi je pomagalo ostati v igri," - Marko, maratonec*.
Celostni pristop do napredka
Moj način dela temelji na celostnem pristopu, ki upošteva tako fizične kot psihične in prehranske potrebe športnika. Športniki, ki se naučijo boljšega nadzora nad svojim telesom, pravilnega dihanja, kakovostne regeneracije, zdravega odnosa do prehrane in obvladovanja stresa, lahko dosegajo boljše rezultate brez izčrpavanja telesa in uma. Ko spoznamo, da telo ni vir vsega slabega, da ni telo tisto, ki nas pusti na cedilu, ampak ego in njegove nerealne zahteve. Takrat začnemo telo obravnavati kot zaveznika, ki ga spoštujemo in zanj skrbimo. To se lahko zgodi le, če smo v stiku sami s sabo, s telesom in občutki, pozitivnimi in negativnimi. Biti v stiku s sabo pomeni večjo prilagodljivost in večjo sposobnost reševanja težav, fizičnih, mentalnih in čustvenih.
Napredek ne pride s tem, da telo in um pritisnemo do skrajnih meja, ampak z učenjem, kako jih optimalno uporabljati in jim omogočiti, da delujeta v popolni harmoniji. Dolgoročni uspeh v športu zahteva razumevanje lastnega telesa, sposobnost sprostitve, zdrav odnos do hranjenja in čustveno stabilnost. Športnikom pomagam doseči to ravnovesje, kar vodi do boljših rezultatov, manj poškodb in večje vzdržljivosti na dolgi rok.
Če tudi vi čutite, da vaše telo in um potrebujeta bolj zavesten in celosten pristop, vas vabim, da se pridružite mojim programom in delavnicam. Z mojim pristopom se boste naučili, kako izboljšati svojo zmogljivost, zmanjšati bolečine, ohraniti zdravo prehrano in dolgoletno zdravje – ne le v športu, ampak tudi v vsakdanjem življenju.
*imena športnikov v članku so spremenjena zaradi zaščite njihove zasebnosti
Comments